separator separator separator separator
 
21. december 2017 0:00

Ure – včeraj, danes, jutri

Ura je eden najstarejših človeških izumov. Je instrument za merjenje, ohranjanje in prikaz časa. Beseda izhaja iz keltskih osnov clagan in clocca, ki pomenita zvonec.

Prve ure so bile narejene kot naprave, ki so delovale na temelju različnih fizikalnih procesov. Kot najstarejše se omenjajo vodne, peščene in sončne ure. Z izumom kronskega kolesa in prenosnega mehanizma je v Evropi prišlo tudi do izuma prve mehanske ure okoli 1300, ki je ohranjala čas z oscilirajočimi časovnimi merilci, kot so balansna kolesa.

V 15. stoletju so se pojavile vzmetne ure. Z razvojem nihala pa je po letu 1656 ura postala natančnejša. Glavna spodbuda za izboljšanje točnosti in zanesljivosti ur je pomen natančnega časovnega vodenja za plovbo. Leta 1840 je bila patentirana električna ura. Z razvojem elektronike v 20. stoletju pa smo dobili tudi prvo uro brez »delov za uro«.

Element, ki meri čas v sodobnih urah, je harmonični oscilator, fizični predmet (resonator), ki vibrira ali niha na določeni frekvenci. Ta predmet je lahko nihalo, tuning vilica, kvarčni kristal ali vibracija elektronov v atomih, ko oddajajo mikrovalove. Analogne ure kažejo čas z uporabo kotov (kazalcev na uri), digitalne pa ga prikazujejo kot numerični prikaz časa.

Poznamo tudi ure za slepe. Tovrstne ure imajo zaslone, ki jih je mogoče brati z uporabo dotika. Lahko so podobne običajnim analognim zaslonom, vendar so zgrajene tako, da jih slepi lahko tipajo in zaznavajo čas brez skrbi, da bi jih poškodovali.

Dandanes uram (kot predmetom) dodajamo vedno več funkcionalnosti. Čas lahko prikazujejo kot zvok, z njimi se lahko potapljamo v velike globine ali povzpnemo na višine, pri čemer niso le odporne na izredne razmere, temveč nam kažejo tudi, na kateri globini/višini se nahajamo. Merijo nam pulz, štejejo korake, z alarmom opozarjajo na dogodke, nas prebujajo itd.

Ure, kot merilniki časa, pa so se prestavile tudi v pametne telefone, zato so pri marsikom izgubile svoje mesto na zapestju.

Poleg uporabnosti se je ur vedno držala tudi oznaka prestižnosti. Prve osebne ure so si lahko privoščili le posamezniki iz najvišjih slojev. Z množično proizvodnjo in potrebo po njeni uporabnosti so jih lahko kupili tudi ostali. Danes si jo lahko kupi skoraj vsak, je pa zato ura pridobila na dizajnu ter s tem ohranila tudi svojo cenovno vrednost in prestižnost. Tako jo, kljub prisotnosti časovnega merilnika na vseh možnih napravah, uporabljamo kot modni dodatek.

Razvoj ur se tudi v prihodnosti ne bo ustavil. Glede na to, da so že danes kot merilniki časa prisotne vsepovsod, lahko predvidevamo, da bodo iskali nove ideje predvsem v novih funkcionalnostih ure kot predmeta in v njenem dizajnu, ki bo zadovoljil še tako posebne zahteve kupcev.